Škotska - dežela pogumnih src
Škotska mi je
všeč že od malih nog.
Najbolj zanimivo mi je jezero
Loch Ness, ki slovi po
pošasti Nessie. Kriptozoologi in znanstveniki jo lovijo ter preiskujejo že
mnogo let. Prvi naj bi jo videl Sv. Columbo, in sicer 565 let pred našim štetjem. Legenda pravi, da bi se naj nek moški kopal v
jezeru, a naenkrat izginil pod
vodno gladino, čez čas pa naj bi ga naplavilo na kopno. Columbo je na pogrebu opazil, da ima moški po
telesu čudne ugrize. Odločil se je, da situacijo malo razišče. Svojim privržencem
je ukazal, naj gredo v vodo, zaplavajo,
da bi videl, kaj se bo zgodilo. Voda se
je nenadoma razburkala, prikazala naj bi
se pošast. Bila je v pripravljenosti, da
napade nove žrtve, a jo je Sv. Columbo odgnal
s križem.
Stoletja kasneje so
jo menda opazili ribiči med ribolovom in jo fotografirali. Vse ostale slike naj bi bile »zmontirane, fotošopirane«. Od tistega
trenutka pa ni bilo več ne duha, ne
sluha o njej.
Znanstveniki pravijo,
da bi lahko živela v času dinozavrov. Kasneje pa naj ne bi imela možnosti za
preživetje; če bi že obstajala, bi moralo biti pošasti več.
Ta pojav je
večno vprašanje, a je vse odvisno
od tvoje domišljije in tega, če v takšne
pojave in mite verjameš ali ne.
Prav tako so mi zelo
všeč skrivnostni gradovi in
pokopališča, po katerih naj bi
strašilo. Na Škotskem baje obstaja
veliko duhov, ravno zaradi krvave zgodovine in umorov.
No, malo zanimivosti
za začetek. Zdaj se raje osredotočimo na
potovanje in na druge zanimivosti.
To zanimivo deželo
sva obiskali z mamo. Udeležili sva se 8-dnevnega potovanja z agencijo Kompas.
Skoraj vsak dan smo prenočili v drugem
kraju. Imeli smo zanimivega vodnika, ki
nas je na profesionalen način seznanil
tako z »deželo« kot z njenimi
zanimivostmi.
Jedli smo
njihove specialitete:
ü
Haggis (drobno
zmleta drobovina v cmoku z omako)
ü
Sladek fižol v paradižnikovi omaki
ü
Fish& Chipps (ocvrta riba s pomfrijem)
ü
Black pudding (jed, ki je podobna krvavicam)
ü
Scotch pie (pita, v katero je zapečena drobovina
– okus spominja na golaž)
ü
Sladek grah
s korenjem
ü
Apple crumbles (drobtine z jabolkami z jajčno
oz. vanilijevo omako - custard)
Škotje slovijo po
igranju na dude, viskiju in po moških tradicionalnih krilih, imenovanih kilt.
Pod krilom naj ne bi
imeli oblečenih nobenih oblačil. Spodnje perilo nosijo pod kiltom le ob posebnih
prireditvah, npr. folklori.
Let na Škotsko je
bil 21. julija, a se je najina pot
začela že en dan prej, se pravi 20. julija. Zakaj en dan prej? V nedeljo smo morali biti na letališču že okoli pete ure zjutraj,
to pomeni, da bi morali vstati ob pol
štirih. Tako zgodnje ure ne pridejo v poštev, zato sva se
odločili, da raje prespiva v Vopoljah. To je vas, ki je od letališča (Brnik)
oddaljena samo pet minut. Našli sva
družino, ki oddaja apartmaje, naredili rezervacijo in to je bilo to. Zanimivost: kraj ima približno 35 hiš in
kar dva hotela.
Zjutraj sva se zbudili in lastnik hiše naju je odpeljal na
letališče.
1. dan potovanja – 21.
julij
Mestece
je glavno mesto Škotske. Vožnja do glavnega mesta je trajala 5 ur. Naš prvi
postanek je bil v znameniti škotski
vasici – Gretna Green. Posebnost tega mesta je, da so se tukaj včasih skrivaj
poročali mladi pari. Njihovi starši za to seveda niso vedeli.
Pred nastanitvijo v hotel smo se ustavili na razgledni točki
Calton Hill.
Zvečer smo se sprehodili po mestu in odšli
na večerjo. Odkrila sem trgovino,
imenovano »Wizard boy«. V njej prodajajo spominke Harryja Potterja; vse od
palic do plaščev. Nakup palice je bil obvezen!
2. dan potovanja – 22.
julij
Po zajtrku
smo se dobili ob 9-ih zjutraj in se z
avtobusom odpeljali do palače Holyrood. Stavba je »rezidenca« britanske
monarhije. Kraljica Elizabeta 2. preživi tukaj vsako poletje en teden. Potem
smo se z avtobusom odpeljali do Edinburškega gradu. Posebna atrakcija gradu je vojaški zapor v
kletnih prostorih. Zanimivost: večina zapornikov je prihajala iz
Francije, Amerike, Nizozemske, Irske, Danske, itd.
Pred prostim
časom smo si še ogledali znamenito pokopališče Johna Gray-ja. Bil je
policist, ki je imel psa po imenu Bobby.
Pes je preživel 14 let ob lastnikovem grobu. Pravzaprav bi lahko rekli, da je pazil nanj. Kljub temu da so ga ljudje odganjali s pokopališča, se je »terierček«
vedno vrnil.
Po ogledih
smo bili prosti. Odšli sva malo po trgovinah in na pozno kosilo. V hotel sva se vrnili s pravim edinburškim taksijem. Pri njih velja
pravilo, da se moraš usesti v prvi taksi,
ki te čaka.
3.
Dan potovanja – 23. julij
Po zajtrku smo se
peljali proti Porthu in se ustavili v »viktorijanskem« pristanišču Queensferry.
Ravno tukaj se nahaja simbol Škotske in »pripadnik« UNESCOVEGA seznama svetovne
dediščine. To je most Forth.
Sledilo je še malo
vožnje, naš naslednji postanek je bil pri palači Scone. Zunanjost palače
krasijo urejeni vrtovi in sprehajalna
pot. Lepotni dodatek gradu sta pava. Posebna zanimivost je Kamen usode. Pravzaprav je kamen pri tej
palači samo replika, originalen kamen naj bi bil v Edinburškem gradu. Kakorkoli, posebnost
tega kamna je, da naj bi določal usodo bodočega kralja. Če je kandidat, ki se
usede nanj primeren za bodočega kralja, potem kamen zaječi, če ni, potem ne.
Po dobri kavici smo
se napotili proti mestecu Dundee.
Ogledali smo si pomorski muzej in ladjo Discovery. To je ladja, ki se je
uporabljala za plovbo na Antartiko. V notranjosti so ohranjene še vse sobane,
tako, da si lahko predstavljamo kako je zgledala včasih in kakšno je bilo
življenje mornarjev.
Nato smo se odpeljali
do trdnjave Dunnotar. Do gradu se pride
po strmih stopnicah. Pravzaprav so od njega ostale samo ruševine. Naj bi bil
celo požgan. Ni čudno, da je v okolici
ostankov tako srhljivo, če je bila zgodovina tako burna.
Sledil je sprehod do nekdanje ribiške vasice »Stonehaven«.
Pozno zvečer smo se namestili v hotel v mestecu Aberdeen.
4.
Dan – 24. julij
V zgodnjih jutranjih
urah smo se odpravili proti rezidenci Balmoral. Ogledali smo
si staro konjušnico, vrt in
grajsko plesno dvorano. Grad ima v lasti
britanska kraljeva družina. Imeli smo
malo panoramske vožnje skozi Narodni park Caingorms preko višavja, vse
do Pitlochryja - geografskega središča
države. Zvečer smo se namestili v
mestecu Grantown, ki je ob reki Spey.
5.
Dan – 25. julij
Po obilnem zajtrku
- sladkem fižolu z jajco in jogurtom sem
bila pripravljena za nadaljnje potovanje. Naša prva postojanka je bila
destilarna viskija. Zanimivost: če v trgovini
opaziš, da na polici piše whisky, potem pijača izhaja s Škotske, če je
napisano z e-jem, se pravi whiskey,
potem je izvor irski. Napis je tudi uzakonjen! Podjetje je družinsko, v njem delajo samo
moški. Znamka viskija se imenuje Glenfarclass. Imeli smo ga možnost
preizkusiti, a žal nisem ljubiteljica
tovrstne pijače.
Naš naslednji cilj je bil… grad
Cowdor, ki slovi po čudovitih vrtovih. Preden smo si
ogledali težko pričakovan
Lochness, smo se ustavili še v mestecu Inverness.
Morda veš kaj »loch« pomeni?
Ta beseda je drugi izraz za »lake«, po slovensko jezero.
Z ladjico smo se peljali po jezeru, vse
do razvalin gradu Urquhart. Nessie žal
ni bilo, saj je sezona dopusta in je šla
najbrž kam na počitnice. Malo za šalo, malo za res
.
Na ta dan smo prenočevali v mestu Fort William. Na poti smo videli najvišjo goro
na Škotskem, to je Ben Nevis.
6. Dan - 26. julij
Peljali smo
se čez Hebride - otok bogov. S trajektom naj bi se peljali do otoka Portree. A kaj se nam je
zgodilo? Zaradi slabega vremena so
nam odpovedali trajekt, tako da smo se
vozili še dodatni dve uri. Se pravi, skupaj smo
se vozili štiri ure. Čudovito!
Portree je največje mesto otoka Skye.
Vožnja je potekala vse do polotoka
Trotternish. Ogledali smo si muzej na
prostem, ki predstavlja življenje na otoku
v 18. stoletju. Naš dan se je končal z
obiskom kraja Glenfinnan.
7. Dan – 27. julij
Najprej smo se peljali do jezera Awe, kjer
so razvaline gradu »Stalker«. Legenda pravi,
da naj bi v tem gradu varuška pazila na
plemičevega sina. Varuška je bila zaposlena in ni opazila, da se otrok plazi proti oknu. Ko se je obrnila, je bilo prepozno, saj
otroka ni bilo več, ker je padel
skozenj. Plemič se je ves razjarjen in
užaloščen vrnil domov, varuško odpustil
in zahteval, naj se sama pelje s čolnom na odprto morje. Sledil je ogled
pravljične graščine in potem še vožnja do največjega jezera Lomond. Naš predzadnji postanek je bilo mesto Glasgow.
Delavsko mesto z
mešanimi rasami ljudi. Ta dan je
res zelo deževalo, bila sem premočena, tako da sem na žalost
morala preživeti cel dan v mokrih nogavicah.
V poznih večernih urah smo
imeli pravo škotsko večerjo
v pubu. Jedla sem že na začetku
omenjene jedi - kruh s česnovo omako in
gobicami (predjed), pire krompir in scotch pie z grahom ter korenčkom (glavna jed), apple crumbles
(sladica).
Pošteno sem se najedla.
Zadnji dan potovanja se je zaključil s prihodom v hotel. Spali smo v
Manchestru.
Zadnji dan
Ob 9.40 uri smo imeli let do Brnika. Potovali smo z Adrio Airways. Miren let je
trajal malo manj kot prvi dan, se pravi samo dve uri. Ulovili sva prtljago in se odpravili nazaj do
Vopolj, kjer sva imeli avto.
Zanimivo potovanje! Videli smo ogromno. Še
z vremenom smo imeli srečo. Ponavadi
dežuje ali je vreme mešano, a k sreči je bilo ves čas sončno z izjemo zadnjega
dne. Ampak je tudi škotski dež potrebno izkusiti.
Škotski pregovor pravi: »Na Škotskem ni
slabega vremena. So samo napačna oblačila.«
