Moje izkušnje v hribih, ki sem jih obiskala, opis poti in vsi napotki, ki jih moraš vedeti

 

Ojla! Moje objave bodo nekaj časa najbrž zgolj o hribih. Zakaj? V hribe grem skoraj vsak drug vikend, hobi, o katerem selahko človek razpiše na stotih straneh. Takšna tema, ki je marsikomu zanimiva, pa še drugi hribolazci dobijo nove ideje, kam iti čez vikend. V današnjem članku bom opisala nekaj  najbolj zanimivih dogodivščin s hribov, predstavila kakšne znamenitosti in na kratko opisala poti. Zraven bodo priloženi linki platforme Hribi.net, kjer je opisana celotna pot. Sem oseba, ki je zelo organizirana in si stvari rada splanira v naprej, naredim si Bucket list hribov, ki bi jih  rada obiskala. Kdaj grem kam se odločim sproti, spontano. Najboljše so spontane odločitve. Kakorkoli, primeren čas hoje zame v eno smer traja 1h30min – 3h. Vem v kakšni formi sem; kakšno kondicijo imam, čez nekaj časa so na vrsti daljše poti. Kot začetnica začenjam z lahkimi označenimi poti, saj svoje telesne zmogljivosti ne gre precenjevati. Opisane poti so primerne tudi za družine z majhnimi otroci. Pa kar začnimo!

Ø  Rogla - Lovrenška jezera (1520 m)

Na Rogli se lahko počne ogromno aktivnosti. Pozimi se smuča, poleti se lahko odpravimo na kakšen sprehod ali na Pot med krošnjami - stolp. Priljubljeno točko sva obiskala s fantom, kjer sva posnela video za najin Youtube kanal. Link bo prilepljen na koncu članka.  Najbolj priljubljena atrakcija so Lovrenška jezera. Predviden čas hoje je 1h30 minut. Parkiramo pri bližnji kapelici, naravnost nas vodi gozdna pot, ki nas pripelje do razpotij. Pazimo na markacije in  table za Lovrenška jezera.

Z obiskom jezer so se začeli moji hribolazniški podvigi. Na poti do jezer je bilo vse okej, a jaz ne bi bila jaz, če se na poti nazaj ne bi nekaj zalomilo. Hodim, hodim,  vendar nikjer ni bilo žive duše. Naenkrat se je pričelo temniti, iz neba so pričele padati kaplje. Mislila sem, da bo samo škropilo, a sem se pošteno zmotila. Pričelo je liti. Namesto, da bi šla nazaj po gozdni poti sem šla po cesti, vse skupaj se je zelo zavleklo. Očala so se mi rosila, po njih mi je kapljalo, videla nisem ničesar. Zanje bi skorajda potrebovala že brisalce. Avtomobili so se vozili in vozili, ustavil ni nihče. No, malo za šalo, malo za res. Brž, ko sem se usedla v avto sem si vklopila gretje.






https://www.hribi.net/izlet/rogla_hotel_planja_lovrenska_jezera/4/514/874

 

 

Ø  Smrekovec (1577 m)

Smrekovec je pogorje, ki je vulkanskega nastanka. Iz omenjenega pogorja so lepo vidna jezera Šaleške doline. Za izhodišče se mi je zdela najbolj primerna kmetija Reberšak, od katere je do vrha Smrekovca  predviden čas hoje dve uri. Namesto, da bi se držali priporočene izhodiščne točke smo parkirali pri lovski koči pri kmetiji na drugi strani, pot se je podaljšala še za eno uro. Če seštejem časovno razliko med izhodiščem in povratkom, sva hodili približno šest ur.




https://www.hribi.net/izlet/bele_vode_rebrsak_dom_na_smrekovcu/3/484/1465

 

Ø  Vogar (1054 m)

 

Bohinj že od zgodovine velja za zelo skrivnostnega, misterioznega. V predelu Vogarja je menda  na lepem izginilo že vsaj šest ljudi. Vzrok izginotja je ostal nepojasnjen. Bohinjsko jezero je že pred tem pričalo o izginotju, po jezeru naj bi  s čolnom plul nek Anglež, vse kar je ostalo od njega, je bil  zgolj kanu. Zaradi nerazrešenih primerov so  omenjen bohinjski predel imenovali bohinjski trikotnik. Ime te zagotovo asociera na nekaj, kajne? Pravilno razmišljaš, na Bermudski trikotnik.

Ne, nisem izginila nikamor, le zapuščene pastirske koče so srhljive. »Neka čudna energija, ti pravim.« Zapuščene hiše, so itak magnet zame, saj že od malih nog obožujem grozljivke, gradove, hiše in okolja v katerih naj bi strašilo ter imajo zanimivo zgodovino.

Štartala sem iz Stare Fužine do Kosijevega doma na Vogarju. Približno 15 minut pred domom se nam odpre čudovit pogled na Bohinjsko jezero. Za nekatere je to zgolj razgledna točka, za adrenalince pa izhodiščna točka za »parachuting«.

Previdno, saj je pot  večinoma skalnata in strma.



https://www.hribi.net/izlet/stara_fuzina_kosijev_dom_na_vogarju/1/184/299

 

 

Viševnik (2050 m)

Moj prvi dvatisočak! Izhodišče – Rudno polje. Čas hoje do vrha: 2h. Občutki fenomenalni, nobenega pretiranega napora. Zgolj sprehod. Junija je ostalo še malce snega.



https://www.hribi.net/izlet/rudno_polje_visevnik/1/77/27

Link posnetka: https://youtu.be/tbXkRolQc3Q

Le pogumno, morda se vidimo na kakšnem hribu!

Vir – bohinjski trikotnik : https://www.dnevnik.si/1042537116

Fotografije: osebni arhiv

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prva Ferrata

Slika
  Že od nekdaj me je zanimalo plezanje po skalah, zato sem se v soboto     v Mojstrani udeležila tečaja varnega plezanja po feratah, ki jih izvaja podjetje »Kofler Sport«.   Ti aktivni, produktivni, prijazni   in zagnani ljudje pa poleg tovrstnega učenja ponujajo   še marsikaj. Pod njihovim vodstvom   se lahko udeležite še naslednjih aktivnosti: ü   Športnega plezanja ü   Gorskega kolesarjenja ü   Raftinga ü   Soteskanja ü   Smučarske šole ü   Šole teka na smučeh ü   Krpljanja ü     Zimskega gorskega vodništva … Vodnik Igor nam je najprej predstavil opremo, ki jo potrebujemo. Pred našim podvigom smo malo še povadili   vpenjanje po jeklenici, nato pa smo krenili na pot. Plezali smo   ok. 45 min do 1 ure.   Čisto na vrhu nas je pričakal Aljažev stolp in prečudovit pogled na Mojstrano. Nazaj smo   šli peš, saj se po ferati nazaj nikoli ne pleza. Na koncu   nam je vodni...
Preberite več

Planina Preval-a

Slika
  Živjooo, po dolgem času se ti spet javljam. Upam, da si dobro in si tudi ti lepo ter aktivno preživel/a tole prečudovito soboto. Jaz sem se namreč včeraj, 14.10.2023   po dolgem času zopet odpravila v hribe. Povzpela sem se na jesensko obarvano planino Prevalo, ki sem si jo želela že zelo dolgo časa obiskati. Dan je bil, kot nalašč namenjen obisku gora, temperatura je bila ravno pravšnja, sonček je bil ves dan, pot je bila prečudovita, družba je bila prav tako odlična. Po celo tedenskem sedenju v pisarni se po tej turi počutim, kot bi bila prerojena. Na Prevalo smo se   po Bornovi poti odpravili   v dopoldanskih urah ravno pravšnji čas, da ni bilo več megle. Naše izhodišče je bil Ljubelj, od katerega nas do naše končne točke loči cca. 1h 25 minut hoje. Pot je nemarkirana, vendar ves čas sledimo poti, ki je lepo speljana in shojena, tako, da je skrb, da bi kam zašli popolnoma odveč. Na koncu parkirišča Ljubelj je nova tabla, ki nas usmeri na pešpot za planino....
Preberite več

Kamniška koča na Kamniškem sedlu

Slika
  Kamniško kočo na Kamniškem sedlu sem si že kar nekaj časa želela obiskati, prejšnjo soboto sem svojo željo končno lahko uresničila, saj mi je končno bila naklonjena sončna sobota po tem deževnem obdobju. Letošnje leto so   vremenske razmere obupne, upamo lahko le, da ne gre za dejanske podnebne spremembe, kar bi posledično pomenilo, da bo takšno vreme kot je nekaj   vsakdanjega na kar se bomo pač primorani navaditi in bomo   dobesedno »lovili« lepe dni. Kot, da ni bilo vsega že dovolj so zdaj nastopile poplave. Očitno se narava obrača proti nam, v skladu z odnosom, kakršnega smo imeli ljudje   v preteklosti do nje. V takšnih trenutkih moramo stopiti skupaj, se spominjati lepih trenutkov, biti hvaležni za sedanjost in si težko situacijo polepšati, kakor se le da. Kmalu bo vse za nami in se bomo lahko zopet veselili lepe prihodnosti. Kakor pravi rek: »Na majhne otroke in vreme se ne gre jeziti«. Upam, da ti bo moj članek malo skrajšal čas in te navdihnem za ...
Preberite več