Vodotočna jezera
Ob jezerah in rekah je vedno prijetna energija, a še večji čar imajo tista, katera ležijo v osrčju hribovij. V večini gorskih jezer je kopanje žal prepovedano, a nastanejo kljub temu zelo lepe slike, Z generacija naredimo vse za dobre fotke, ki morajo biti objavljena na naših Instagram profilih.
V Sloveniji je kar nekaj takšnih naravnih biserov, ki jih moram nujno obiskati. Na seznamu imam: Triglavska sedmera jezera, Krnsko jezero, Črno jezero, Kriško jezero, tolmune v Repovem kotu,…
Obiskala sem že Vodotočno jezero, oziroma Vodotočnik. To je malo jezerce, ki ima obliko srca in leži v Dleskovški planoti, v bližini je Ojstrica, Korošica, Molička planina, Veliki vrh,…
Jezerce leži na nadmorski višini 1850 m nadmorske višine, neposredno ob jezercu stoji pastirska koča.
Moja izhodiščna točka je bila Planina Podvežak, pot do izhodišča sem opisovala že v enem izmed prejšnjih člankov, vendar jo bom povzela za vse tiste, ki ga še niste prebrali.
Čas hoje: 1h 45 minut
Zahtevnost: lahka označena pot
Označenost: 5/5
Višinci po poti: 450 m
Opis poti do izhodišča: Iz Mozirja se odpeljemo v smeri oznak za Logarsko dolino, ves čas se peljemo naravnost, vse do Luč, kjer zavijemo levo za Podvolovljek, pridemo v Podvežo, prednostne ceste se držimo vse do križišča, kjer nas oznake usmerjajo na desno cesto za Ravne, oziroma Podvežak. Cesta je še nekaj kilometrov asfalrirana, sledi vožnja po makadamski gozdni cesti, ki se j držimo vse dokler ne pridemo do križišča označenega z znakom za Podvežak, oziroma Korošico, tako, da zavijemo levo in ne desno, saj tokrat ne gremo na Moličko planino. Parkiramo na primernem mestu v bližini rampe.
Opis poti od izhodišča: Prestopimo rampo in pot nadaljujemo po gozdni cesti vse do pastirske koče, od koder nadaljujemo po travi naravnost. V manjšem klančku opazimo v skalah prvo markacijo. Vse do gozdne jase nadaljujemo naravnost, potem se sprehodimo po poti obdani z malo manjšimi skalami, sledita še dva rahla vzpona, nato se pot za nekaj časa položi. Po manjših spustih pridemo na križišče, desna pot nas vodi na Korošico, mi se še naprej držimo poti za Vodotočnik. Sledi rahel vzpon in prečenje melišča. Prečkamo električnega pastirja, sledi še 45 minutni spust do Vodotočnika.
V naslednjem članku bom pisala o obisku Velikega Kladiva, vendar se zopet kmalu vrnem z zapisi s Kamniško Savinjskih Alp, saj moram še definitivno obiskati Malo Ojstrico, Planino Vodole, Veliki Vrh, Veliko Zelenico, Jamarski bivak na Dleskovški planoti, Kamniško kočo na Kamniškem sedlu,…

